Zdravstveni sistem po svetu so različni, vendar samo v Evropi temlji na solidarnosti. Vsi državljani prispevajo v zdravstven sistem in ga vsi uporabljajo. Socialen je zato, ker eni prispevajo več, drugi manj. Enako zavarovani so prav vsi, tudi tisti ki nimajo dohodka in ne plačujejo v skupno blagajno ničesar: vsi otroci, starostniki, kmetje,študentje, nezaposleni, invalidi… Ne v Ameriki in ne v Azijskih državah nimajo socialnega zdravstvenega sistema . Zdravljenje se plačuje sproti ali plačujejo zavarovlanicam, ki ponujajo različne pakete zavarovanja. V Evropi in v Sloveniji v skupno zdravstveno blagajn, pri nas je to ZZZS, delodajalci nakazujejo procent od višine plače vsakega zaposlenega. Kdor več zasluži več prispeva v skupno blagajno ZZZS, ki financira zdravstvo za vse državljane enako. Ker v Sloveniji le 700 000 delovnih ljudi vzdržuje 2 milijona ljudi. ZZZS pokrije 85% vrednosti medicinskih storitev in zdravil. Za 15% moramo državljani doplačati sami kadar koristimo zdravsvene storitve. Ali pa se za to zavarujemo pri različnih zavarovalnicah, za primer da nam ne bo potrebno plačati 15%, ko bomo potrebovlai zdavila ali storitve. Do sedaj smo plačali za teh 15% zavarovlanicam za dodatno zavarovanje vsi enako, ker imamo vsi enake pravice. S strani politike je podan nov predlog , da bi tudi ta del plačali glede na % od višine plače. Torej tisiti, ki že za osnovno zavarovanje od svoje plače plačajo več bodo sedaj še za dodatno zavarovanje plačali več.
Torej niso vsi državlajni enaki, ker eni plačajo tudi 2x več za enake zdravstvene storitve. Ker temelji naš zdravstveni sistem na socialnih osnovah, podprem ta predlog- moj 3. tretji predlog vendar z dodatnim 4. četrtim predlogom, da se ta denar vrača nazaj v zdravstvene storitve (na ZZZS) za draga zdravila in za potrebe onkološkega zdravljenja in nasprotujem , da ostaja kot dobiček pri komercialnih zavarovlanicah, med tem ko ZZZS ne more plačati vseh storitev in je v rdečih številkah. Denar ki ga državljani plačamo za (osnovno in za dodatno zdravstvo), eni dosti več kot drugi, naj se ves denar vrača nazaj v zdravstvo.
Ker se je danes medicina močno razvila in spremnila, so se povečale potrebe za razne preiskave katere ZZZS ne more plačati. Nastale so nenormalne čakalne dobe. Večina zaposlenih, ker nimajo časa, si bo doplačala dodatne možnosti in se bodo zavarovali dodatno. Ne samo za tistih 15% doplačala, doplačali si bodo dopolnilno zavarovanje za dopolnile usluge v zdravstvu kot dopolnilno zavarovanje, predvsem za zobozdravstvene usluge, drage preiskave, dodatno mnenje…Dopolnilno zvarovanje pa naj ostane na drugih komercialnih zavarovalnicah (ne na ZZZS), ki lahko ponujajo kritje tudi za alternativne priznane metode _ moj 5.predlog. Alternativen metode, konoplje in dopolnila se ne krijejo iz obveznega zavarovanja in ne mislim svojega denarja za zdravstvo nameniti alternativnim metodam. Komercialne zavarovalnice pa lahko ponujajo kritje in se čudim da se tega še niso domislili.
Bolniki morajo imeti različne možnosti, zato ni pametna politična usmeritev, da se vso zdravstvo ki ni javno, počasi ukine. Zasebniki s koncesijo smo tudi javno zdravstvo, ker v svojih prostorih izvajamo zdravstvene storitve za državljane po predpisih in v dogovoru z ZZZS. Privatni izvajlaci nimajo koncesije in izvajajo zdravstvne storitve samo samoplačniško in niso del javnega zdravstva. Koncesionarji naredimo več zdravstvenih storitev, kot v javnem zavodu in smo nižje plačani za enako del,o torej smo cenejši za državo in tudi bolje opremljeni, ker smo vložili del lastnih sredstev. Pred leti so z anketo potrdili, da so ljudje z odnosom bolj zadovoljni pri koncesionarjih in privatnih zdravstvenih ustanovah kot v javnih ustanovah. Konkurenca mora bititudi v zdravstvu, vendar kontrolirana. Država se mora odločiti za kolik del javne mreže bo podelila koncesije moj.6.predlog. S tem bi se naredila mreža koncesij in ne bi bilo več manipuliranja s podeljevanjem koncesij.
O koncesijah naslednjič dalje